Spremembe zdravstvene zakonodaje za bolj dostopne storitve

Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je na novinarski konferenci predstavil osnutek Zakona o skladu Republike Slovenije za

napredno zdravljenje redkih bolezni otrok, obenem pa napovedal širitev zdravstvenih programov, ki naj bi najmanj 15.500 ljudem skrajšala pot do zdravnika.

Terapije, ki jih pred leti ni bilo

Razvoj medicine je v zadnjih letih prinesel zdravljenja, ki jih prej ni bilo: genske terapije, celična zdravljenja in druge napredne terapije, ki lahko posežejo v sam vzrok bolezni. Težava je, da takšna zdravljenja pogosto postanejo dostopna v tujini precej prej, kot jih domači sistem zdravstvenega zavarovanja uspe umestiti med krite storitve.

Prav to vrzel naj bi zapolnil predlagani sklad. Njegov namen je financirati zdravljenje in z njim povezane stroške v prehodnem obdobju – torej od trenutka, ko je terapija v tujini na voljo, do trenutka, ko jo prevzame redni sistem.

Brez novega davka

Osnutek predvideva več virov financiranja: sredstva iz dela že obstoječih davčnih namenitev, prostovoljno sodelovanje gospodarstva in industrije, donacije, evropska sredstva ter morebitne dogovore s proizvajalci zdravil. Sklad bi se lahko tudi neposredno pogajal z izvajalci zdravljenja in proizvajalci. Predlagana rešitev ne predvideva uvedbe novega davka.

»Ko za otroka obstaja možnost zdravljenja, dostop do njega ne sme biti odvisen od zmožnosti družine, da sama zbere potrebna sredstva. Odgovornost za iskanje sistemske rešitve mora prevzeti država.« je poudaril minister Ostrc.

Uredba: več pregledov, več operacij

Ločeno od osnutka zakona je vlada dan prej sprejela spremembe Uredbe o programih zdravstvenih storitev za leto 2026. Te povečujejo programe na primarni ravni, obseg diagnostike in ortopedskih posegov ter zdravstveno oskrbo v domovih za starejše.

Na primarni ravni se širijo programi ambulant družinske medicine, dispanzerjev za ženske, fizioterapije in pedopsihiatrije – tam, kjer so občine oziroma izvajalci izrazili potrebe in podali ustrezne predloge. Samo z dodatnimi programi družinske medicine bo zagotovljeno financiranje storitev za približno tri tisoč zavarovanih oseb. Pri diagnostiki Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor dobivafinanciranje 3.500 dodatnih preiskav z magnetno resonanco, Onkološki inštitut Ljubljana pa 1.782 dodatnih PET-CT-preiskav.

Morda najbolj opazna sprememba zadeva ortopedijo: posegi bodo po novem po realizaciji plačani vsem izvajalcem v javni zdravstveni mreži, javnim zavodomin koncesionarjem. Ministrstvo ocenjuje, da bo tako do konca leta mogoče opraviti približno 700 dodatnih ortopedskih posegov in skrajšati čakalne dobe.

Uredba prinaša tudi ustreznejše vrednotenje posegov TAVI, pri katerih se srčna zaklopka zamenja brez klasične operacije na odprtem srcu. Namen je preprečiti, da bi neustrezno vrednotenje omejevalo dostopnost do teh zahtevnih posegov. Za starejše je zagotovljeno financiranje 468 dodatnih mest za zdravstveno nego, osnovno zdravljenje oskrbovancev in dnevno varstvo v domovih po Sloveniji.

Proračun ostaja nedotaknjen

Ocenjeni dodatni finančni učinek sprememb uredbe znaša 13,8 milijona evrov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi njih ne bo potreboval dodatnih sredstev iz državnega proračuna, saj je bilo poslovanje zdravstvene blagajne v prvi polovici leta ugodnejše od načrtovanega. Po ocenah ministrstva bodo spremembe skupaj najmanj 15.500 ljudem omogočile boljši dostop do zdravstvenih storitev – od družinske medicine in diagnostike do ortopedskih posegov in zdravstvene nege v domovih za starejše.

»Cilj Ministrstva za zdravje ostaja dostopna in kakovostna zdravstvena obravnava ter spodbudno delovno okolje za zdravstvene delavce,« je sklenil minister.